Sejalec, Božično žito in otvoritev prazničnega časa

Sredi zime sem se spravil sejat žito. Danes je namreč god svete Lucije1 in po starodavnem običaju se na današnji dan seje žito, ki potem do Božiča ravno toliko zraste, da ga lahko postavimo k jaslicam.

Sama setev ni nič posebnega. Metka je pred leti za mali denar nekje dobila lične glinene posodice, ta teden pa sva pri ’sosedu’ kupila še vrečko žita. Posodici sem napolnil z zemljo, nasul nanjo žito, zalil in postavil na okensko polico. Sicer ni to nič težkega, vseeno pa sem to počel prvič, tako da me prav zanima, kaj bo nastalo. Zaenkrat zgleda takole2:

Na tem mestu bom vsakih nekaj dni objavil še kakšno sliko žita, da boste lahko videli, kako mu gre. Ostanite še naprej z nami! :-)

19.12. (6 dni kasneje)

Kot sem obljubil, dodajam slike žita. Do sedaj se ni dogajalo nič posebnega, danes pa sem opazil prve kali. Pravzaprav ima nekaj paradnih podanjkov – dva ali tri, na ostalih pa semenih pa so samo prvi znaki, da se nekaj dogaja. Imam pa po nekaj dnevih, ko sem nat žitom že skoraj obupal, spet upanje, da bova z Metko imela kaj postaviti k jaslicam.

Takole zgleda od daleč – skoraj ničesar ni videti.

Takole pa od malo bliže.

Od še bliže pa takole.

Vsekakor nekaj je za videti. :-)

24. 12. (11 dni kasneje)

Malo sem se zapustil. 21. 12. je pšenica zgledala takole.

Danes pa je takale.

Sicer je bolj redka in nizka, ampak jo bova vseeno postavila k jaslicam. Bo še tam malo pognala.

Poskusil pa sem tudi malo raziskat, kako je s tem običajem. Na zadnji strani vrečke piše, da je ‘ta šega znana že več tisočletij v srednji Evropi in na bližnjem Vzhodu.’ Sam že zaradi zdrave pameti v to močno dvomim. Običaj bi bil namreč teoretično lahko star največ malo več kot dva tisoč let. Toliko kot Kristus – Kristus pa naj bi se po ugotovitvah zgodovinarjev rodil leta 4 pr. Kr. – vemo pa, da so Božič začeli praznovati šele v tretjem stoletju po Kr. Torej je običaj lahko star največ 1800 let, kar pa gotovo ni več tisočletij! Pa tudi v tako starost običaja dvomim …

No, po internetnih virih sem prišel do tega, da praznik najverjetneje izvira z Madžarske3, glede časa pa ni nič napisano.

Bolj zanimiv pa je pomen običaja (tu sem nad besedilom na zadnji strani vrečke obupal). Žito, postavljeno ob jaslicah, nas spominja na Kristusa, ki je kruh življenja in ki je bil rojen v Betlehemu, kar pomeni hiša kruha. Prav tako pa žito spominja na sveto hostijo, ki je narejena iz kruha. Pšenica pa je hkrati tudi biblični motiv. Prvi nam gotovo pade na misel odlomek iz Janezovega evangelija. ‘Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.’ (Jn 12,24) Pšenica nas tu spominja na Kristusa, ki je za nas umrl, da bi izpolnil Očetov načrt, hkrati pa nas vabi, da umremo samemu sebi in zaživimo v Bogu, saj bomo samo tako obrodili sad. Zanimiva pa je tudi prilika o sejalcu iz Matejevega evagelija (Mt 13,1-9). Tu nas Kristus vabi, da bi postali dobra zemlja, v kateri bi seme – Božja Beseda – lahko obrodila obilen sad.

Hkrati s sejanjem pšenice pa sva z Metko danes tudi otvorila praznični čas. Ne upam si še reči ‘Božični čas’, saj še nimava jaslic, Božičnega drevesca, nisva še spekla potice in podobno. No, roko na srce, tega še nekaj časa ne bova postavila4. Začela pa sva s poslušanjem Božične glasbe in čast prvoposlušane je doletela Celine Dion z albumom ‘These are Special Times’. Sicer se mi zdi, da je s takimi stvarmi najbolje počakati prav do dotičnega praznika, vendar je (liturgični) božični čas tako kratek, da se mi zdi škoda, da ne bi tovrstne glasbe, ki mi je zelo pri srcu, poslušal malo več časa.

Za konec pa še slika mojega (današnjega) idola:

Ko bom velik, bom prodal lončke in kupil tako njivo …


---------------------
  1. Draga Lucija, vse dobro za god! []
  2. Ima kdo s tem kaj izkušenj? Povabljen h komentarjem. []
  3. Prvi vir, drugi vir. []
  4. Koliko časa še, piše v rubriki z istim naslovom zgoraj desno :-) . []
  • Share/Bookmark

1 komentar "Sejalec, Božično žito in otvoritev prazničnega časa"

  1. Majda, dne 17.12.2008

    Draga Metka in Leon, tudi pri nas smo že posejali pšenico; ker sem na seme nasula malo več zemlje, je danes ‘dvignilo pokrov’, ki bi ga stebelca skoraj odnesla iz posode. Pa smo rešili z zobotrbcem… Ne ve,. kako bi mi uspelo reševati celo njivo, zato ti raje ne bom sledila, Leon, da bi kupila njivo … Lepo, da ohranjata običaje! Je pa nekaj: pri naših toplih stanovanjih bo pšenica do božiča tako zrasla, da bo potrebna prej še kakšna ‘košnja’ … Pozdravček mami***

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !