Kraški rob

Nekako toliko časa, kot je minilo od zadnje objave na blogu – malo manj – je minilo od zadnje spodobne planinske ture. In čeprav to ne pomeni, da sem v tem času samo lenaril, se je pri hoji kar malo poznalo, pa čeprav tura ni bila pretirano naporna.

Tokrat sva jo v iskanju lepšega, predvsem pa toplejšega vremena mahnila na primorsko, na Kraški rob. Pot sva začela v Hrastovljah, vasi, znani po ciklu fresk ‘Mrtvaški ples’, ki pa je lepa tudi sama po sebi. Mir nekoliko moti samo železnica, ki prav v dolini Rižane prečka Kraški rob in se v ovinku spusti ‘nadstropje niže’. Prav vlak pa je bil ta dan tudi eden redkih najinih sopotnikov.

Hrastovlje.

Hrastovlje.

Cerkev sv. Trojice.

Cerkev sv. Trojice.

Skozi vas in čez polje sva se spustila v dno doline, nato pa na drugo stran pod železnico in navzgor do skoraj zapuščene vasi Zanigrad, v kateri je videti naseljena1 le ena hiša, ostale pa so prazne, s podrtimi strehami in zaraščene. Na robu vasi na imenitnem mestu stoji cerkev sv. Štefana, od koder se odpira pogled proti viaduktu Črni Kal, ter naprej Trstu, Tinjanu in Kopru, na drugo stran pa proti Hrastovljam. Ob cerkvi je odličen prostor za počitek in tudi midva sva tam malo posedela.

Pogled proti Podpeči in Kraškemu robu.

Pogled proti Podpeči in Kraškemu robu. Na vrhu na desni strani vejica kaže na stolp.

Cerkev sv. Štefana.

Cerkev sv. Štefana.

Nato sva nadaljevala skozi vas in naprej proti Podpeči. Najprej se pot spusti nazaj skoraj do železnice, nato pa se skozi oljčne nasade vzpne navzgor pod steno Kraškega roba do Podpeči, nad katero kraljuje imeniten beneški obrambni stolp. V vasi sva si privoščila krof iz potujoče pekarne, ki sva jo srečala že prej v Hrastovljah, nato pa sva se mimo stolpa povzpela na Zjat. Tu se je pojavila ‘kar resna’ težava, saj je vrh neizrazit in neoznačen, zato niti ne vem, če sva bila na pravem. Vseeno pa bistvene razlike v stotih metrih sem in tja ni. Z vrha je bil pogled na Istro in Jadransko morje res lep, vreme pa toplo, zato sva si privoščila kar malo daljši počitek.

Pogled od stolpa navzdol proti Podpeči.

Pogled od stolpa navzdol proti Podpeči.

Pogled z Zjata proti vidauktu in naprej proti Trstu.

Pogled z Zjata proti vidauktu in naprej proti Trstu.

Koper, Tinijan in Trst.

Koper, Tinjan in Trst.

Obrambni stolp z Zjata.

Obrambni stolp z Zjata.

S Kraškega roba proti Tinijanu.

S Kraškega roba proti Slavniku.

Pot sva nato nadaljevala po Kraškem robu proti jugozahodu. Ta pot poteka mestoma bližje robu, mestoma pa malo bolj stran od njega, predvsem pa ni tako dobro označena, kot pot iz Hrastovelj na Zjat. Najbrž zato, ker ni del Poti gradov. Na nekaterih mestih so markacije celo prebarvane, vendar z malo iznajdljivosti in pozornosti poti ni težko slediti.

Ta pot naju je  pripeljala do vodovodnega zajetja, kjer sva na kolovozu zavila levo, čez železniško progo in nato naprej do križišča treh cest. Tu sva desno v gozdu poiskala stezo, ki pripelje nazaj na rob,  od tam pa sva se po kolovozu spustila proti zaselku Brežec. Ob tem kolovozu sva nato poiskala pot na desno navzdol, po kateri sva preko železnice prišla do ceste Podpeč – Zazid.2 Ob cesti sva nato na drugi strani poiskala primerno mesto, kjer sva se vzpela na manjši greben, nato pa kar po brezpotju navzdol v dolinico, po njej v Zanigrad ter po že znani poti nazaj v Hrastovlje.

Rožice ob poti.

Rožice ob poti.

Ker je bila pot v zadnjem desetljetju na nekaterih mestih delno spremenjena, edini vodnik in karta za ta del Slovenije pa imata že kar nekaj let, me je malo skrbelo, kako se bom znašel, vendar je bila ta skrb v glavnem odveč. Pot od Hrastovelj preko Zanigrada do Zjata je dobro označena in kljub spremembam povsem jasna, saj je del že prej omenjene Poti gradov, ki je očitno dobro vzdrževana in tudi obiskana. Naslednji del poti, od Zjata do kolovoza, ki se spušča v Brežec, je sicer označen, vendar ne verjamem, da ga še obnavljajo in vzdržujejo. Vseeno pa se mi zdi, da je še vedno deležen obiska, zato posebnih težav z orientacijo ni. Od tu naprej je pot neoznačena, vendar prav tako dokaj enostavna. Spustimo se po kolovozu navzdol, nato pa poiščemo prvo pot3 desno in po njej preko železnice do ceste. Preko ceste naprej sva šla bolj ali manj po brezpotju, oziroma po ostankih poti, ki pa jih bolj slutimo kot vidimo, vseeno pa je jasno, kam gremo. Paziti je potrebno samo na to, da se preko grebena na drugo stran spustimo dovolj zgodaj, saj je naprej skalna pečina, preko katere ni enostavno priti. Kolovoz se spet pojavi v dolinici proti Zanigradu, od tod naprej pa je pot spet lažje sledljiva.

Že prej sem omenil, da je pot deloma spremenjena. V glavnem so za to ‘krive’ redke vrste ptic, ki gnezdijo v teh skalah, zato so poti večinoma speljane stran od sten. Tudi plezališče, ki je nekoč delovalo v stenah okoli Podpeči je iz istega razloga zaprt. Ker sva hodila tod še precej zgodaj, ptic sicer nisva videla, vendar pa je bil pogled na skale vseeno imeniten, še bolj imeniten pa je bil pogled z vrha Kraškega roba. Če temu prištejem še lepo vreme, mir, ki so ga občasno zmitili samo vlaki, in seveda imenitno družbo, je bil dan vsekakor odlično izkoriščen. Malo mi je žal samo zato, ker si nisva ogledala fresk v hrastoveljski cerkvi, saj sva hitela na otvoritev razstave najinih prijateljev iz umetniške skupine Ichthys. Bo pa to razlog, da se čim prej spet napotiva v ta konec!

Zjat (456 m):  27. 2. 2010

Hrastovlje – Zanigrad: 45 min

Zanigrad – Podpeč: 45 min

Podpeč – Zjat: 30 min

Zjat – Zanigrad: 2 h

Zanigrad – Hrastovlje: 30 min


---------------------
  1. Pa še ta samo občasno. []
  2. Ta pot je sicer neoznačena, a očitno dovolj uporabljana, zato je ni težko najti. []
  3. Pot je dobro uhojena in zelo jasna. []
  • Share/Bookmark

7 komentarjev na "Kraški rob"

  1. Štefan, dne 5.03.2010

    Je rožca na sliki pisani žafran?

  2. toinono, dne 5.03.2010
    toinono

    Je žafran.

  3. Štefan, dne 5.03.2010

    Dobro, pri nas na Koroškem in drugod raste navadni, spomladanski žafran, ta na sliki pa je drugačen. Na na obmopčju Sežane sem opazil žafran, z rumenimi progami, verjwetno gre za pisani žafran. Na tem na sliki pa ne opazim rumenih prog na cvetnih listih.

  4. toinono, dne 5.03.2010
    toinono

    Zanimivo. Jaz se na te stvari toliko ne spoznam. Vem, da je bil žafran, kaj več pa težko rečem. Sem pa gledal še na eni drugi sliki iste rastline, pa rumenih prog nisem opazil.

  5. Mare, dne 13.03.2010

    To je brez dvoma progasti žafran (crocus reticulatus).

  6. toinono, dne 15.03.2010
    toinono

    Zanimivo, meni se je pač zdel žafran, na različne vrste pa se ne spoznam. Vsekakor bom nasledjič bolj pozoren na to. Mare, kje pa raste ta vrsta žafrana?

  7. Mare, dne 15.03.2010

    Najdeš ga na suhih kraških travnikih. Videl sem ga po celem Kraškem robu in Krasu vse do Doberdoba.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !