To in ono iz mojega sveta

Za to soboto sem prijateljem iz zbora, s katerimi smo bili skupaj na Triglavu, predlagal vzpon na Krim, vendar je nanestlo tako, da se je odzval samo Sebastijan. Povabil sem še sestrično Marto, tako da smo šli štirje; poleg zgoraj navedenih še Metka in jaz.

Beri več »

Ta vikend sem bil v hribih sam. Metki se malo ni najbolj dalo, pa je raje ostala doma, zase pa sem si izbral malo zahtevnejšo turo. Po neoznačeni poti preko Šraj peska sem se vzpel na Lučkega Dedca ( 2023 m), nato sestopil na markirano pot, ki gre s Korošice na Presedljaj, in s Presedljaja nazaj na izhodišče.

Beri več »

Pot čez Dolge stene na Grintovec (2558 m) me je že nekaj časa mikala. Zanjo sem zvedel iz vodnika Grintovci: Južni pristopi in se kar hitro ogrel za poskus, saj je pot zaradi svoje neoznačenosti bolj samotna, pa tudi malo bolj divja, kot ona čez Streho. In ker je bila v soboto Metka službeno v Stični,¹ sem poklical nekdanjega sošolca Roka, s katermi sva bila pozimi skupaj na Grmadi, sva pa tudi kakšnih dobrih 10 let skupaj gulila šolske klopi, tu in tam pa tudi stolčke v raznih lokalih.

Beri več »

1. Zanjo ta pot ne bi bila. [↩]

Ker vremenoslovci že nekaj časa napovedujejo v glavnem slabo vreme, pa četudi se včasih tudi malo zmotijo, za pretekli vikend nisva imela gorniških načrtov. Vendar ker so se zmotili že v soboto – bilo je dokaj lepo, sončno vreme – in ker je tudi v nedeljo dopoldne kazalo podobno, sva se vseeno odločila za krajši potep. Na hitro sva izbrala cilj – izbirala sva med Blegošem in Polhograjsko Grmado – in že sva drvela po stari cesti mimo Rovt proti Žirem in Poljanam.

Beri več »

Mesec avgust je bil bolj dopustniško obarvan, zato se je nabralo kar nekaj snovi za objavo. Nekaj, po čemer si bom to poletje zagotovo zapomnil je tridnevno pohajkovanje s prijatelji po triglavskem pogorju. Posebej ponosen sem na to, da smo turo uspeli izpeljati tako, da smo se kar najbolj izognili tradicionalni gneči okrog Triglava.

Beri več »

Stegovnik je zanimiva, a precej neobljudena gora med Storžičem in Košuto. Višji vrhovi v njegovi okolici namreč poberejo vso slavo in so zato tudi precej bolj obiskani, kar pa mene prav nič ne moti; še všeč mi je, da poti tod okoli niso preveč obiskane. Stegovnik pa vseeno ponuja izjemen razgled na osrednji del Kamniških alp in del Karavank. Poleg tega pa je gora tudi sama po sebi zanimiva, saj iz bližnjih vrhov izstopa s svojim markantnim golim vršnim grebenom.

Beri več »

Malo za šalo…

Ob okroglem jubileju se je na medmrežju znašlo že kar nekaj prispevkov. Lahko pa bi šlo tudi kaj hudo narobe. Primer vidimo na spodnjem posnetku.

Po kar nekaj (preveč) obiskih mehanika je napočil čas za menjavo avtomobila. Dobri stari Opel Kadett je odstopill mesto malo novejši Škodi Fabii.

Beri več »

Na Velikonočni ponedeljek zvečer sva šla z Metko še v Ljubljano na praznovanje osemstoletnice Frančiškovih bratov in sester na Slovenskem. Ob tem je nastal naslednji zapis, ki bo izšel tudi v majski številki revije Brat Frančišek. Beri več »

Dan po turi na Javornik sva se na povabilo moje tašče (in Metkine mame) odpravila s skupino PD Skalca iz Hoč in Slivnice še v Pekel pri Borovnici. Tokratna tura že v principu ni ponujala takšnih razgledov, ker gre pač po soteski, videl pa smo kar nekaj slapov.

Beri več »